Forgotten corners of my mind

Lenobe - Spet nekaj starega materiala :)

2009-06-25T05:12:00.001-07:00

Zadnje tedne se samo učim in tako nimam veliko časa za spisovanje raznoraznih umotvrob višje kakovosti, prav tako pa se učim risat, da bom lahko v prihodnje pospremil svoje objave z lepo lepo slikico. Ker so večinoma te risarski izdelki še zmeraj bolj podobni moderni umetnosti(čačke na papirju iz katere lahko le tisti z veeeliko domišljije vidijo kaj realnega) in ker se mi zdi da moram ta blog vsaj malo oživljat skozi čas, sem se odločil da objavim ta kazenski spis o lenobi, ki mi ga je naročil gospod Ivica Tomič, po tem, ko sem nekje v začetku drugega letnika ponosno izjavil, da se mi ni dalo napisat domače naloge (takrat sem bil pravi Rebelde!). Verzija je malenkost dopolnjena in popravljena da branje bolj teče.

LENOBE

»Lenoba! O moj bog, kako si len… Sprav se k delu lenoba! Nehi lenart pred računalom/tvjem! Zmigi se na vrh pa začni migat, ne bom sm jst skakal/-a po teb! Kaj te je piču lenoritis?« so stavki, ki jih vsak dan sliši vsaka pravoverna in čistokrvna lenoba.
Na nek čuden, nič kaj prijazen način, nas hočejo ostali »normalni« delavni pripadniki družbe, spraviti k temu, da bi naredili nekaj koristnega za družbo.

Toda kaj čem, če mi je ležanje na kavču in gledanje zadnjega dela Star Gate-ov bul všeč, kot pa tek po parku, spomladansko pospravljanje, delanje domačih nalog ali špancir v trgovino, ker imamo doma samo še kislo mleko, zaradi mojega ne dajanja tetrapaka v hladilnik. Vem, vem… V življenju ni vse z rožicam postlano, vendar je lenarjenje preprosto preveč no... preprosto.

Toda, začnimo od začetka. Definirajmo lenobo. Je človek len, ko z 40 drugmi ljudmi tepe velikega zlobnega polignoskega zmaja, medtem ko v zasebnem kanalu trosi neumnosti o minulih dogodkih z real life kolegi in se po ventu dere kaj vsi slackajo, sam pa med fightom je pico in igra wintermaul, pa se mu ne da obesit cunje na prošnjo preljube matere? Je len, če je mahnjen na matematične orehe in dobi trojni četverostopenjski orgazem ob knjigi imenovani 1001 matematična naloga, vendar samo zamahne z roko in odgovori z neslavnim: » Ne da se mi,« ko ga povabiš na prijeten sprehod v bljižno šumovje. Je bil Bog mogoče len, ker je lenaril sedmi dan? Ne bi raje ta dan bolje bilo izkoristiti za to, da bi izpopolnil stvari, ki jih je do sedaj naredil? Kot recimo razložil moškim, kako delujejo ženske, in zakaj za vraga delujejo izven konceptov vse logike. Ali pa bi postavil bodečo žico okoli jablane, na njej pa svetleč napis: »Warning high voltage. Breaking in will result in imidiate natural disaster and alteration of perpertrator's DNA structure.«. Zraven pa podpis »M.C. God! Can't touch this!«.

Definicija lenobe se menja tako hitro, kot zunanja politika naše vlade. Ustavi čas in definicija ostale večna (kakor tudi zunanja politika naše vlade!).

En primer spreminjanja definicije lenobe je recimo sledeč: Brat neandertalec pride do svojega brata po starših. »Mi iti na lov! Ti z nami! Mi ubiti velik mamut! Kasneje velik ogenj, velik kosmat dec z joški nam ušeč, velik ukuk!« ga ogovori in z svojo gigantsko gorjačo udari po steni votline, tako da mlajšemu bratu padejo vsi njegovi klinopisi iz mize. »Kaj ne vidiš, da berem? Ne da se mi.!«
» Ti spet brati Kosmatega Lončariča? Ti NE brati! Ti iti z nami! Takoj! Čudni znaki koristi nič nam. Oblikujoči kamen dober samo za na glavi trešč.« ga materinsko nadere brat in mu to nazorno pokaže na klinopisu, ki ga je mlajši brat ravnokar bral.
»Neolikanost! Česa od NE DA SE MI, nisi razumel? Ne grem, pa če te mamut z svojim otepačem odpiha in se ti stokrat s to svojo gorjačo udariš po glavi (kar bi ti mogoče celo koristilo)!« se mu upre brat in pobere preostale klinopise z tal.
»TI LEN! JAZ JEZEN!« reče starejši brat in razkačen odlomasti iz votline.

Torej, poglobimo se v ta primer. Imamo mlajšega brata, brat 1 in starejšega brata, brat 2. V tistih časih je bilo nekaj najbolj normalnega in samoumevnega, da se je zbrala skupina moških in odšla na lov na mamute, nakar so naredili doma veliko zabavo. Da bi se ukvarjal z čim drugim je bilo bogokletno in družbeno ne produktivno, tako da si si lahko kaj kmalu prislužil vozovnico v ekonomskem razredu na drugo stran onstranstva. Da bi bral(priznam niso še imeli pisave, vendar to napako spreglejmo zavoljo naše prikupne zgodbe) je bilo nekul in oh in sploh bedno ter leno. Lov je bil pač vrhunec tedanje zabave in hkrati družbeno koristna zadevščina. Nič ni premagalo občutka, ko se je proti tebi zapodila več tonska mrcina, kateri je bilo važno samo to, da preživi ali pa naval adrenalina, ko te je dotični behmot zalučal v zrak. Če si sedel v votlini nisi izkusil tega občutka. Nisi bil in. Nisi delal nekaj koristnega za družbo. Pa res? Brat se morda sedaj ni ukvarjal z nečim družbeno koristnim, vendar se je izobraževal. Danes Kosmat Lončarič, jutri Kvantna mehanika učinka gibanja subatoma Xandija na delec Hidrokesona v petdimienzionalnem n-vektroskem prostoru.
Če mi ne verjamete, pojdite v afriško divjino za par let, s seboj pa vzemite prenosnik in PNP(Portable Nuclear Plant) in slej ko prej, bo kdo od pastirjev, prišel do vas in vas prosil, da greste po kozarec vode k bližnjemu vodnjaku, ki je oddaljen samo pet kilometrov. Vi mu boste seveda nazaj pribili: »Ne da se mi…«, nakar boste po možnosti še zavili z očmi in dodali: » Še tole poročilo oddam, da vam WHO pošlje še eno letalo zdravil, nato pa bom šel počivat, ker sem naredil eno dobro delo in ker me boli rit (dobra dela so namreč zelo utrujajoča! Res!).

Pastirjev odgovor se bo verjetno glasil nekako takole: »Pa <tukaj vstavi naključno afriško žaljivko tipa sin brezmame koze!>, kaj mi bodo zdravila, če se bom na licu mesta zložu po tleh zaradi dehidracije, prekleta lenoba…«. Če vas prej od silne jeze ne bo zvezal in spustil sredi krdela levov seveda.

Ampak dovolj zgodbic. Zakaj je dobro biti len? Zakaj slabo?

Slabo je zato, ker greš vsem osebam okoli sebe na jetra, ko sediš na kavču, ješ čips in gledaš Miss Wet-t-shirt, zraven se pa smeješ, sliniš in pljuvaš napol prežvečeni čips po sobi, katero je pred petimi minutami posesala tvoja mama, ki te sedaj le ogorčeno gleda in je sladoled, kar počne zmeraj, kadar je tik pred živčnim zlomom.
Slabo je, ker imaš dobre predispozicije da postaneš debel in umreš od srčne kapi, ko star 30 let prvič vidiš nago babo v živo, razen seveda, če si še tako len, da se ti niti do kuhinje ne da stopit, v katerem primeru si bolj kot Debeli Barabi(*hint* Austin Powers *hint*), podoben anoreksični najstnici, ki je ravnokar izbruhala svoj zadnji obrok – zelena solata z česnom in sojo.
Slaba stran lenobe je, da se ti ne da ama nič , ampak res čist nič. Muka je že križev pot od postelje/računalnika/kavča do kuhinje, da pogledaš, če je kaj za pod zob. Hoja nazaj v svojo sobo je pa itak vrhunec tvoje nujne delovne vneme.

Potem je tukaj še zelo verjetna predispozicija k kriminalu, saj sam bog ve, da kot lenoba ne moreš zaslužiti denarja na pošten način. A ker si tako zelo len se ti ne da niti sestavljati nekega formuliranega plana in slej ko prej (oziroma zelo hitro) te ujamejo in pošljejo v zapor, kjer se moraš tuširati z 30 drugimi tipi. 20 jih hodi kot, da imajo hlod v riti, trije imajo menstruacijo(go guess), za druge tri ne veš ali sploh lahko grejo pod tuš, ker so tako veliki, dva sta porisana kot strop na sistinski kapeli, en se skriva na stropu, en pa izgleda tako nor, da se ti kar naenkrat zdi Hannibal kot zelo prijetna oseba, od katere bi sprejel povabilo na čaj in piškote. Ponoči. Ob svetlobi ene slabe svetilke. V sobi polni rezil.

TODA najprej se vprašaj, če res ne maraš lenarjenja? Če je bil odgovor negativen, potem predlagam, da obiščeš prvega psihiatra, ki ga najdeš v Salamonovem oglasniku, se udobno namestiš v njegov usnjeni kavč in eno globoko odspiš, medtem ko ti on veselo račune mastne denarje za ure, ki niso ime nobenega učinka whatsoever.

Noben človek, pri zdravi pameti ne bi odklonil tega, da ti okoli strežejo španske, srbske, kitajske, izven zemeljske in ionzemeljske služkinje, vse po vrsti z popolno postavo in vimenami da dol padeš, ali pa če si dama, ducat postavnih butlerjev v tangicah in z bicepsi, tricepsi in bogvekaterimi drugimi seksapilnimi mišicami, ki imajo enak učinek kakor vimena na dece. Po možnosti bi se na vsako tvoje vprašanje široko nasmehnili, pokazali svoje snežno bele zobe in odgovorili z: » I would like for all the wars to stop. I'd like to feed all the hungry children. I'd like to save the world! Oh and save the whales!«, medtem ko bi si ti mislil kako fajn je da jim lahko plačuješ v kovancih, ker so prepričani da imajo le ti večjo vrednost kakor tisti krhki papir, zaradi katerega uničujejo deževni pragozd.
Prav tako, se lahko med tem, ko polprisebno buljiš v televizijo naučiš kaj res uporabnega, kar lahko kasneje uporabljaš kot svoj najmočnejši argument zakaj je lenarjenje preprosto zakon.
Dobra stran lenarjenja je seveda tudi to, da šparaš. Pa ne pri porabi energije(računi, ki prihajajo domov so itak astronomski) ali pri denarju, vendar pri osebni porabi energije. Če po 12 ur preležiš, udobno zleknjen na kavču, je pač poraba energije minimalna. Si v neke vrste zimskem spancu, ki traja celo življenje. Užitek, ko se ti po štirih urah končno nabere dovolj presežka, da se prestaviš v drugo pozo, kar prinese val krvi, v tvojo sicer črno roko, je pa itak že legendaren.

Ali pa ko ti preljuba mati ali oče naložita za enega Eversta stvari, ti pa jih vse preložiš na mlajšega brata, z obljubo da mu boš dal kasneje cankarja in bo imel tvoje dovoljenje, da igra računalnik, nakar, po opravljenem delu zatajiš dano obljubo,tastarim pa rečeš, da froc ipak laže, saj si vse naredil z lastno roko, zaradi česar mali stakne dvourno lekcijo o tem, zakaj je narobe lagati in enomesečno prepoved sedenja pred abakuskom. Čez dva dneva pa isto goljufijo ponoviš na mlajši sestrici (hehe).
Toda resnici na ljubo, ja lenoba preko neke meje že precej škodljiva in neokusna. Tistega, ki prekorači to mejo, bi bilo treba namočiti v katran, posuti s perjem in poriniti iz deske v morje polno morskih psov.

A svet žal ni popoln in tega ne boste mogli prakticirati nad menoj. : )

Escape

2009-06-11T10:42:00.001-07:00

Nekaj angleškega za spremembo. Written for a story contest, which I didn’t won :( Figures…

Escape

I can see their faces, even now after so many moons, twisted in unimaginable pain and suffering as their very life force was torn from them. The hellish demon still haunts my dreams. There is no escaping him.
I was among the few mages in Gotha fortress when the siege began. I've fought the orcish brutes before, witnessing all kinds of gruesome acts. But there was nothing to prepare me, or anyone, for what the green skinned shamans conjured in their desperation.
The might of the orcish hordes crashed in the great walls of Gotha. Yet every assault was met with fierce resistance. The siege proved futile against the valiant defenders of the keep, even after the loss of our rune magic, but their warlords demanded swift victory. Seeing no other option, the elder shamans gathered to conduct a dark ritual.
I've sensed it. The stirring of magic. Like a spear it impaled my heart and like a hashashin's venom it spread to every corner of my being. The pain was incredible. World around me became gray and shadowy images of unspeakable names started haunting my mind, eating away shreds of my sanity. But this was only the beginning. I don’t know how much time had passed, for by then I had lost all connection to the outside world. Dark voiced whispered me ancient curses. Twisted were their thoughts, maddening their words. I saw things that should not have been there, imagined things I never should. But I was not alone in my struggle. A score of men jumped off the high walls in a futile attempt to end their nightmare. Peering over a small window I could see the demon feasting on their living flesh, reveling in their suffering. His great dark wings were like shadows blocking out the light of the sun, huge black torso like the endless void of the realm of Beliar and in his devilish gaze I could see the tormented souls of his victims. Their chilling death screams froze me solid. I could hear the horrific sounds of the feast, see their pain, I even felt his eyes upon me, but could not escape. I watched as he feasted with a terrifying delight.
It was maybe a day since, when a bold paladin decided to end this terror. In his folly he confronted the demon. With the holy words of our lord Innos in his mouth he charged the foul beast. I could not bear myself to watch. His shiny plate armor was torn to pieces as if it was paper. The behemoth ripped off his spine like a child rips of a page of a book. We stared as he was getting skinned alive, begging for a swift death. In an unholy ritual he siphoned his very soul. The agonizing screams echoed in our heads, bringing madness even to the most stout-hearted. People lost their very last bit of sanity that moment. A guardsman impaled his comrade on a wooden spear, while a fellow mage jumped on the smith's apprentice like a savage. People ran around aimlessly, killing each other, succumbing to visions of madness.
I... I couldn't do anything. I sat in my quarters with a blank stare, while dark voices slowly ate me from inside, marking me with madness for all eternity. The world around me darkened. There is little else I remember from that time. Somehow the demon managed to break through and kill whoever was still alive. All I can remember are flashes of pain and suffering. I will never forget their screams as their madness slowly consumed them.
Yet my comrades found no peace in the cold grasp of death. Soon after they rose as mindless undead, cursed to haunt the ruined fortress until the end of the world. Such a horrible fate... Whoever will put their souls to rest?
With no memories of how or when, I awoke to a rainy morning near Montera. The orcs captured me and forced me to work as a slave. Being a slave to the orcs wasn't nearly as bad as the nightmares that haunted my dreams, my very thoughts, even while I was awake. I worked during the day and suffered through the night.
This is how my days went by. Yet strange things happened but a few weeks after my capture. A nameless hero, with the help of the local resistance, stormed the town, slaughtering orcs and humans alike. Anyone bold enough to stand in their way felt the cold taste of steel. They left a bloody trail of death behind them, reminding me of Gotha.
Thus I was freed, left to my own devices. Slave work that kept my body and mind occupied was gone. In solitude I suffered greatly. Nightmarish visions followed my every step.
Then one day the voices stopped. Emptiness filled my mind, the likes I haven't felt since the siege. It was beautiful. Stunned I stood in the middle of the street, enjoying the peaceful moment of bliss when a shriek of agonizing pain filled my head. And I cried, falling on my knees. I cried and I laughed, for the terror of my nightmares was no more, banished back into the hellish realm of Beliar by Innos himself. I thanked the divine one for hearing my prayers.
Later I heard that the nameless hero vanquished the demon, putting the restless souls of my fallen comrades to rest. Blessed be his soul.
Yet the scars I wore were too deep, the horrors I witnessed too great. They returned to me in dreams as terrifying images of what I had suffered. I dared not sleep. Too many memories linked me to Montera and the nearby acursed fortress of Gotha. After some time I could not take it anymore. I had to leave. I decided to head towards Vengard, seeking my redemption in the ruined capital of our kingdom. Heading east past Cap Dun and Ardea, I took the long route, to gather herbs for brewing potions. The wildlife was unnaturally absent.

When I arrived, Vengard was bustling with life, as fugitives from all over the land came, seeking good fortune and shelter from the civil war that broke out following the liberation of Myrtana. I found myself a small ruined house with an alchemists’ lab, which I shared with a dozen other fugitives. They kept for themselves, seeing the madness of my mind. I was left in peace to conduct my experiments. While I was making some basic potions to earn a living, my true focus was to find a potion or spell of oblivion. For only in oblivion can I find peace at last.
Now after many weeks of failed experiments I often find myself looking out of the window, eying the crowd, many on their way to the harbor. I wonder where they are headed then. The southern Island I heard. Maybe I should go there... Maybe I can escape my nightmares there? Maybe find a remedy, a herb or a spell to forget. Maybe...
Marius Lagana, former fire mage and a master alchemist.

Obrazi nasilja

2009-06-11T10:33:00.001-07:00

Eden od mnogih spisov iz rosnih srednješolskih let:

»Kakšen obraz ima nasilje? Je to umazan, čokat bradati mož, ki te zlovešče gleda čez cesto? Polizan moški v urejeni obleki, ki se smehlja, ker ve nekaj več kot ti? Je to veter? Mraz? Morda božiček? Ali nasilje konec koncev nima obraza? Mogoče smo zanjga bogovi mi? Ustvarjen po naši podobi!«

Sam sebi se zasmejim ob zadnjem stavku. Kako globoke misli. Nasilje sta dva modela v črnih cunjah, ki sta me prebutala pol urce nazaj, si mislim, izpustim svinčnik iz rok in si še malo bolje zategnem krvavečo ureznino. Debila.

Ta esej, to je vse kar je ostalo od mojega starega življenja. To in en kup dolgov. Poskušam ga napisati že leta. Postal je moja obsesija, nekaj kar moram narediti. Toda, kako opisati nasilje, sebe? Morda bi moral pisati o tem! Da, nova ideja!

Sčrtam začetek, odtrgam papir in ga vržem v koš. Ha nasilen do dreves. Ma-lo-ma-rna poraba papirja. Prav bati se moram tistih pofukanih hipijev, ki z zelenimi tanki(plakati) oblegajo belo hišo. Saj nimajo jajc. Kastrirani so se rodili, defekti.

Zazvoni ura. Neprijeten zvok budilke, ki sem jo dobil za rojstni dan dolga leta nazaj. Človek se nauči sovražiti ta peklenski trušč. Tuutuutuu.

»Ma posil se že sama!« jezno zarenčim in proti njej zalučam ročno svetilko, tako da se raztrešči po tleh. Neverjetno. Stvar še zmeraj tuli.

Vzamem pas, krožnik in klovnsko masko. Evo ti obraz nasilja. Odprem vrata, ki vodijo v klet, kjer nemočno sedi on. Nov dan, novo brezsmiselno mučenje. Vsak ima svoje demone.

Vrata na vrhu stopnic so zopet odprta. Točen kot ura. Saj ne da nisem slišal trušča že prej. Vsak dan ista pesem. In tista nemarna klovnska maska. Obrazi nasilja. Moje nasilje si je navdalo obraz smejočega se klovna. Malodane humorno. Včasih je vse imelo smisel. Mogoče osebnost. Bilo je nasilno dejanje z razlogom. Sedaj je ostal le še razlog, meni skrit. Še govoriti je nehal prase. »Izkrivljeno prase! Kdaj boš imel dovolj?!« zakričim vanjga v upanju na kakršenkoli odgovor. Vsi bi dal da bi slišal še kako drugi glas kot le svoj in ščurkov, kako se hrani na moji rani. Včasih je z besom in psovkami tolkel po meni in zdelo se mi je, da ne bom nikoli več hotel slišati njegovega glasu. Sedaj, ko se je ohladil je mučenje dobilo nove razsežnosti.

Tako je pričel svoj dnevno ritual. Že dolgo nazaj sem se nehal upirati. Morda je to ubilo njegovo gorečnost. Če bi se začel upirati, bi morda znova kričal. Morda… Toda nimam volje, niti moči. Čas v tej temni kleti iz človeka pobere vse. Postal sem zver, nezmožen normalnega življenja. Ne vem, če si želim biti rešen.

Prinesel mi je hrano. Izgleda kot, da so jo pobrali iz gnoja in ne dvomim, da nima podobnega okusa. Postavil jo je tik predme, tako da lahko voham meso. Pofukanec. Zakaj me ne pusti pri miru? Dobro ve, da nisem jedel že skoraj teden. Nazadnje, ko je naredil to, sem se štiri dni zvijal v bolečinah. Bolno prase. Čutil sem zlovešči nasmeh za masko, vendar si nisem mogel pomagati. Planil sem po hrani. Za to, sem bil prebičan. Prav tako mi je izpulil še zadnji noht. Vsaj nekaj, kar ne bo moral več početi. Tako se je končal »ritual«.

Pospravil je pas, se obrnil proti stopnicam, ter se začel vzpenjati. Pred vrati sem mu zaklical: »Kdo sploh si?!«

Snel si je masko in v razbitem ogledalu na vratih sem zagledal njegov izkrivljen obraz. Pretresen sem se sesedel na tla, nezmožen se premakniti. Edino, kar sem še slišal, je bil njegov dolgo izgubljeni glas, ki je znova nagovarjal mene. Tiho in mirno mi je odgovoril: »Ti.«

Začetek

2009-06-11T03:25:00.000-07:00

Sit tega, da vse svoje pisanje iščem po različnih računalnikih, sem se odločil, da jih bom poskušal zbrati vse na enem mestu - tem blogu. Namen ni naznanjanje mojega počutja celemu svetu (za to zoprno opravilo imam obrazknjigo), temveč bolj nekak spletni arhiv vsega kar sem ustvaril(oziroma kar mi je uspelo najti). Stvaritve niso delo vrhunske literature in s tem se tudi ne slepim, a sem ponosen na prav vsakega od tekstov. Če bo kdo kadarkoli zavandral v te spletne kraje lahko vesele volje pusti kakšen komentar ali dva, pa naj si bo hvalnica mojemu pisanju, ki se lahko primerja s svetopisemskimi psalmi ali pa temačna kritika, ki raztrga moje pisanje na majhne delce nepomembnosti in rani mojo dušo :(

Za začetek en lahkoten verz:
Behind the hill,
A merry singing I can hear!
No longer the dreaded night I fear,
A tavern is near!